Pri motivacijskem delu z odraslimi z motnjami v duševnem razvoju ne smemo pozabiti, da so za njihov zdrav, socialno-emocionalni razvoj potrebne vsaj tri komponente:

• Konstruktivna aktivnost, ki jo vsak človek lahko doseže le, če dela stvari, ki jih zmore. Konstruktivno aktiven si lahko samo v okolju, ki te primerno stimulira, ob vsebinah, ki jih dojemaš in ob komunikacijskih kanalih, ki to omogočajo komuniciranje,
• Emocionalna zadovoljenost: vsak človek naj bi pri svojem delu doživljal več kot manj emocionalnega ugodja. Brez večinskega emocionalnega zadovoljstva so vsa prizadevanja brezsmiselna; graditi videnja brez živih barv, življenje brez sonca, verjetno ni v nikogaršnjem interesu;
• Osebnostna potrtost: vsak človek ima prvinsko potrebo, da se potrdi, če se to ne udejani, življenje kaj kmalu postane precej zoprno.

Vsak človek ima meje svojih sposobnosti in s tem meje svoje samostojnosti; vsak človek si sam postavlja meje. Odrasli s posebnimi potrebami pa so tudi pri tem v specifični situaciji: meje njihove sposobnosti in s tem samostojnosti jim postavljamo drugi. Zaradi tega je najpomembnejša naloga vseh, ki delajo s tovrstno ciljno skupino, da znajo pravilno oceniti njihove sposobnosti, da bi razvili njihove potenciale do optimalne možnosti njihove samostojnosti, ne pa na račun izkrivljenega emocionalno-socialnega razvoja.

Preberite še: Marija L.: Odraslost oseb z motnjo v duševnem razvoju, Ljubljana, 2001.