Življenje Romov danes

Romi se soočajo z velikimi eksistencialnimi težavami. Romska skupnost je kot manjšina v vseh okoljih najpogosteje žrtev socialne izključenosti, diskriminacije, segregacije in revščine. Poseben status ji daje tudi dejstvo, da gre za manjšino, ki nima svoje države, ki bi skrbela zanjo.

Pripadniki romske skupnosti se srečujejo z največjimi težavami na področju bivalnih razmer, izobraževanja, zaposlovanja in zdravstvenega stanja.


Bivalne razmere Romov

Večina Romov živi v neurejenih, nelegalnih naseljih, ki so izolirana od ostalega prebivalstva. Nekateri živijo v zidanih stanovanjskih hišah, stanovanjih, večina pa v zasilnih bivališčih – barakah, kontejnerjih, prikolicah in podobno. Velik problem v romskih naseljih predstavljajo zlasti komunalni in drugi odpadki, saj obremenjujejo lokalno okolje in predstavljajo zdravstveno-sanitarno grožnjo stanovalcem. Neurejene bivalne razmere predstavljajo izhodišče za marsikatero drugo problematiko, s katero se sooča romska skupnost, še posebej pri izobraževanju, doseganju poklicnih kvalifikacij, informiranosti, dostopu do zdravstvenih in socialnih storitev, uspešnosti na trgu dela in sodelovanju v javnem življenju na različnih področjih. V skladu s tem so pripravljeni ukrepi za izboljšanje bivalnih razmer.



Izobrazbeni položaj Romov

Osnovni problem integracije in socializacije Romov je zelo nizka stopnja izobrazbe in velik odstotek nepismenosti Romov.



Rezultati raziskave Poklicno informiranje in svetovanje za Rome- PISR, ki je potekala med delavno aktivnimi Romi leta 2005, so prikazali situacijske, institucionalne in dispozicijske ovire za učenje pri Romih.



Večina Romov je s svojim položajem zadovoljnih in si ne želijo izobraževati in zaposlovati. To je vsekakor izziv za Rome in stroko v prizadevanjih in možnih ukrepih za večje vključevanje Romov v izobraževanje:

  • vključevanje romskih pomočnikov v vzgojno-izobraževalni proces,
  • zgodnje vključevanje otrok v vzgojno-izobraževalni sistem– predšolsko vzgojo, (link na Romski vrtec v Pušči- posnetek)
  • zagotavljanje pogojev za vzpostavljanje zaupanja v šolo,
  • seznanjanje z romsko kulturo in odpravljanje predsodkov,
  • dvig kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela z učenci Romi,
  • vzpostavitev mreže učne pomoči za Rome, posebej tiste, vključene v srednje šole)

Zaposlovanje Romov

Značilnost ciljne skupine Romov je brezposelnost oz. težja zaposljivost, kar predstavlja na območju Prekmurja in Dolenjske regionalni problem. Registrirano število brezposelnih Romov se z leti zvišuje. Glavni vzrok visoke brezposelnosti Romov je njihova izredno nizka izobrazbena struktura, direktna in indirektna diskriminacija, predsodki ter pomanjkanje motivacije za izobraževanje in iskanje zaposlitve.



Z nizko izobrazbeno strukturo so možnosti pridobitve ali ohranitve zaposlitve relativno majhne. Zaposlenih Romov je cca 2 %, nezaposlenih pa je cca 98 %, odvisni so od socialne pomoči države, del teh se ukvarja s sivo ekonomijo (zbiranje odpadnih surovin, nabiranje gozdnih sadežev, …). Med Romi obstajajo razlogi za brezposelnost oz. neiskanje zaposlitve, eden najpomembnejših je prav zavedanje o njihovi pomanjkljivi izobrazbi.



Ukrepi aktivne politike zaposlovanja omogočajo Romom dobiti možnost, da se usposobijo za opravljanje dela. je nujen pogoj za zagotavljanje eksistenčnih možnosti in izboljšanje družbeno- ekonomskega položaja.



Zdravstveno stanje Romov

Zdravje Romov je zaradi specifičnosti romske populacije, manj kot pri ostalih skupinah prebivalstva, odvisno le od javnega zdravstvenega varstva. Ob posebnostih romske kulture in tradicije, ki je ponekod zavezana starodavnim običajem naravnega in magičnega zdravljenja, je njihovo zdravje odvisno tudi od izboljšanja stanovanjskih in bivalnih razmer, higienskih razmer, zaposlovanja in večje socialne varnosti, pa tudi od vzgoje in izobraževanja.

Zdravstvene institucije in izobraževalne ustanove si prizadevajo izpeljati programe, ki ozaveščajo zdrav način življenja pri Romski populaciji.



ZIK Črnomelj