Vključevanje starejših odraslih

1.1 Odnos okolice

Starejši odrasli v Sloveniji sodijo med najbolj ranljive skupine prebivalstva. Velik doprinos k nič kaj zavidljivemu položaju teh skupin pa imajo tudi trenutne gospodarske in posredno družbene spremembe. Odnos do človeka, ki je v današnji družbi ustvarjanja kapitala in dobička, izgubil svoj pomen, se bo moral korenito spremeniti, če želimo ustvariti kakovostno življenje in medsebojne odnose za celotno družbo. Generacije starejših odraslih predstavljajo pomemben delež celotne populacije, zato jim je potrebno v današnji in prihajajoči družbi zagotoviti nov položaj, ki jim bo omogočil aktivno sodelovanje pri njenem oblikovanju. Kako vidijo svoje življenjsko obdobje oni sami: izobraževalno-svetovalna oddaja Turbulenca: biti star.

Na kakšen način lahko na splošno prispevamo k boljšemu sprejemanju, vključevanju starejših v socialno okolje?

  • zavedati se moramo zmožnosti starejših,
  • ceniti njihovo izkustveno znanje in življenjske modrosti,
  • sprejeti njihovo »drugačnost«, ki jo prinaša starost,
  • premagati stereotipe in odpraviti diskriminacijo, ki poleg drugih družbenih skupin najbolj zadevajo predvsem starejše odrasle, ki so pahnjeni na rob družbe zgolj zaradi starosti. Marginalizirani položaj v družbi je mogoče izboljšati/odpraviti samo z aktivnim vključevanjem takšne skupine v družbo samo.

1.2 Organiziranost

Starejši odrasli se združujejo v različnih odborih, skupinah, društvih in združenjih, med katerimi je zagotovo najmočnejša, Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS), ki združuje društva upokojencev celotne Slovenije, povezana v pokrajinske zveze.

Katera so prioritetna področja za uspešno vključevanje starejših odraslih, ki jih je potrebno zagotoviti na državni ravni, sprejeta na 18. mednarodnem kongresu EURAG, ki sta ga organizirala ZDUS in Evropska federacija starejših, leta 2005 v Ljubljani:

  • vzdrževanje in posodobitev sistema socialne zaščite,
  • enakopraven dostop do zdravstvenega varstva in zdravniške oskrbe,
  • oskrba in samoodločanje v starosti,
  • medgeneracijska solidarnost in socialna kohezija,
  • aktivno staranje,
  • dostop do tehnologij, vseživljenjsko učenje in svet kulture in umetnosti,
  • udeležba v postopkih odločanja.

(Zbirka mednarodnih in slovenskih predpisov za preprečevanje diskriminacije).

1.3 Zaposlovanje

Starejši odrasli se pogosto pritožujejo nad dejstvom, da jih velika večina ostane telesno in umsko aktivnih tudi v začetnem ali poznem starostnem obdobju. Prepričanje okolice je seveda ravno nasprotno. Z »Abrahamom« ali odhodom v pokoj jim pripnemo dobro znane stereotipe o počasnosti, nezainteresiranosti, bolehnosti, slabemu razpoloženju itn. Zaposleni ali delovno sposobni starejši odrasli bi morali biti deležni drugačnega obravnavanja na trgu delovne sile. Dejstvo je namreč, da zastopajo močno skupino ljudi z bogatim znanjem in izkušnjami ne samo na delovnem temveč tudi življenjskem področju ter z močno izrazitim socialnim čutom. Glede na demografske trende, ki bodo nedvomno vplivali na politiko izobraževanja in usposabljanja (tudi) odraslih, je treba dvigniti raven delovno sposobnih starejših in jim zagotoviti ustrezne, kakovostne in dostopne vrste izobraževanj in usposabljanj. Starejše odrasle je treba vzpodbuditi in jih (ponovno) vključiti v sistem izobraževanja in usposabljanja, tako da se jim zagotovijo ustrezne kakovostne in (ekonomsko) dostopne izobraževalne vseživljenjske aktivnosti (Izobraževanje starejših v luči trga dela in strategije aktivnega staranja, M. Sedej).

1.4 Formalno in neformalno izobraževanje

Številne raziskave kažejo pozitivni vpliv izobraževanje starejših odraslih na njihov socialni status, zdravje, ter pridobivanju psihološke, družbene, ekonomske in politične moči hkrati pa kažejo tudi, da se generacija starejših odraslih težje in redko udeležuje izobraževalnih aktivnosti. Vendarle lahko z gotovostjo rečemo, da bodo prihajajoče generacije starejših odraslih poskrbele za nove vzorce vključevanja v izobraževalne aktivnosti, saj gre za generacije, ki so odraščale v okolju, za katerega je značilno stalno, vseživljenjsko izobraževanje. Pričakovana sprememba bo tako od ponudnikov oziroma izvajalcev izobraževanj za starejše odrasle zahtevala, da se prilagodijo na nove slušatelje, potrebe in navade.

1.4.1 Programi izobraževanj za odrasle

Dandanes je na voljo več vrst programov in krožkov, namenjenih izobraževanju (starejših) odraslih, ki jih izvajajo pooblaščeni centri za izobraževanje po vsej Sloveniji. Naj naštejemo samo nekatere: točke vseživljenjskega učenja (VŽU), programi usposabljanja za življenjsko uspešnost (UŽU), jezikovni tečaji, računalniška pismenost za odrasle, programi v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje (filozofija, umetnostna zgodovina, restavratorstvo, hortikultura in drugi).

1.4.2 Prostovoljstvo

Zelo močno je med generacijami starejših odraslih zastopano tudi prostovoljno delo, ki ga opravljajo v različnih kulturnih, vzgojno-izobraževalnih, zdravstvenih in humanitarnih ustanovah kot so muzeji, knjižnice, šole, vrtci, bolnišnice, dobrodelna društva, domovi starejših občanov. Prostovoljno delo daje starejšim možnost učenja, pomoči drugim, prijetnega druženja, osebnostne rasti.

1.4.3 Medgeneracijsko sodelovanje

Kot že omenjeno, so si starejši odrasli skozi življenje pridobili bogate izkušnje, ki jih lahko posredujejo mladim in še mlajšim. Pri posredovanju njihovega znanja se ne omejujemo le na prenos v biološki vezi (stari starš - vnuk) temveč tudi in morda predvsem v vlogi mentorja, vzornika naključnemu mladostniku.

Medgeneracijsko sodelovanje ni le prenos tradicionalnih veščin starejših na mlajše, temveč veliko več (radijska oddaja: Kaj je medgeneracijsko sodelovanje). Medgeneracijsko druženje naj postane ne le druženje med starejšimi in mladostniki, temveč je treba poskrbeti za multigeneracijska okolja tudi v podjetjih in na drugih javnih mestih, naj ne poteka (samo) za šolskimi klopmi, temveč postane del vsakdanjika.

1.5 Vplivi na udeležbo v izobraževanju

Kljub že omenjenemu omejenemu zanimanju starejših do izobraževanja, lahko izpostavimo tri pomembne dejavnike, ki vplivajo na njihovo pripravljenost in interes do izobraževanja. Izkušnje z izobraževanjem v mladosti (odnosi z učiteljem, ostalimi udeleženci) spadajo med najpomembnejše sociološke dejavnike, na katerih temelji odločitev za nadaljnje izobraževanje. Raziskave tudi kažejo, da je izobraževanje v starejšem obdobju bolj zastopano med višje izobraženimi odraslimi. Med psihološke dejavnike lahko poleg strahu pred neuspehom, nezaupanjem v lastne sposobnosti štejemo tudi vpliv okolice (družine, prijateljev), oddaljenost od izobraževalne ustanove. Zanemariti pa ne gre tudi ekonomskih dejavnikov, ki jih mnogi starejši navajajo kot poglaviten vzrok za neudeležbo v izobraževanjih (povzetek iz knjige: Prestari za učenje, Vzorci izobraževanja in učenja starejših, S. Kump in S. Jelenc Krašovec, Ljubljana 2010).

1.6 Izvedbeni vidiki izobraževanj za odrasle

Pri izvajanju izobraževanja za odrasle se moramo v prvi vrsti zavedati, da:

  • ne gre za »klasično« posredovanje (nove) snovi, temveč za posredovanje, ki naj poteka na vključevanju izkustvenega znanja slušatelja!
  • ne gre za pridobivanje znanja, povezanega z delom ali kariero, temveč v večini za poglobitev lastnega interesa (hobi, ljubiteljska dejavnost...)!
  • moramo (predhodno) spoznati in upoštevati generacijske značilnosti slušatelja, njegovo socialno in kulturno okolje ter življenjske prelomnice. Generacije namreč ne določa starost, temveč jo oblikujejo značilnosti obdobja, ki mu pripada. Vsako generacijo tako zaznamujejo ljudje s svojstvenimi značilnostmi, po katerih se razlikujejo od pripadnikov drugih generacij. vrednostne sisteme, kulturne vplive, življenjske sloge. Ljudje iste generacije imajo skupne/primerljive življenjske izkušnje, isto zgodovinsko ozadje, kulturne vplive! Poznati je dobro tudi družinske razmere: živijo sami (ovdoveli)/s partnerjem; odnosi z otroki/vnuki (če jih ima), način življenja: so še vedno delovno aktivni/se posvečajo izvajanju hobijev/fizična aktivnost, njihovo zdravstveno stanje: skrbijo zase sami/odvisni od tuje pomoči ter nenazadnje položaj v družbi: zaposleni/upokojeni/prostovoljci!
  • se moramo tudi sami vključiti v »njihov« svet in spoznati tegobe in težave, ki jih pestijo!
  • je njihovo dojemanje (lahko) fizično omejeno (pešanje psiho-fizičnih sposobnosti: motnje vidne ostrine, oslabljen sluh, težave s kratkotrajnim spominom, slabša koordinacija roka-oko, pojemanje motoričnih spretnosti...)!
  • ima večina slušateljev težave s specifično terminologijo (internet, računalniki...)

Primeri za boljše posredovanje znanja:


ZIK Črnomelj