Sprejemanje drugačnosti

  • Človekove pravice oseb z motnjami v duševnem razvoju
    Osebe z motnjami v duševnem razvoju imajo enake pravice kot vsi drugi državljani. Vse osebe z motnjami v duševnem razvoju bile seznanjene s svojimi pravicami.
  • Nediskriminacija
    Osebe z motnjami v duševnem razvoju pogosto trpijo zaradi diskriminacije, nadlegovanja ali nasilja.

Diskriminacijo srečujemo v vsakdanjem življenju. In pogosto ljudje ne vedo, o čem govorijo.
Vsak se lahko upre diskriminaciji!

V mnogih akademskih okoljih ostaja neopaženo temeljno razlikovanje med konceptom součinkovanja posameznika in strukture in med perspektivo deficita na eni strani ter perspektivo utelešene razlike na drugi. Nekateri so zato prepriani, da je študij hendikepa tudi medicinskih diagnoz, drugi, da gre za študij invalidskih pripomočkov in tretji rehabilitacije in iskanja namestitev v zavodih in centrih za invalide. Neredko se sIiši: "Oh, učite študije hendikepa! Veliko naših kolegov na oddelku se prav tako ukvarja z rehabilitacijok. Večina strokovnjakov v socialnih poklicih se danes osredotoëa na posameznika, ne da bi razumeli kontekst zatirajoče strukture in vidijo smisel strokovne intervencije v polepšanju vsakdana osebam v zavodih in varstveno delovnih centrih. Prirejajo praznovanja in delavnice, ne da bi bili pripravljeni videti, da ostaja kontekst, v katerem delujejo, zatiralski. Študije hendikepa nasprotno poudarjajo, da polepšanje sivega dne ni več ustrezna oblika strokovne intervencije, ker takna intervencija temelji na zgodovinsko konstruirani delitvi Ijudi na bolne in zdrave ter normalne in ne-normalne, temveč da je potrebno:

  • soustvarjanje vključujočih prostorov, v katerem se učijo, bivajo in se družijo ovirani in neovirani otroci, mladi in odrasli;
  • ozaveščanje in opolnomočanje staršev in bližnjih, da premagajo stigmo in podpirajo neodvisno življenje svojih otrok in bližnjih;
  • zavračanje oblik navideznega vključevanja: lep primer tega je opisala socialna delavka, ki je bila v neki slovenski osnovni šoli priča dogodka, da je ves razred odšel do bližnjega gozda raziskovat kvaliteto prsti na naravoslovni dan, deklica na vozičku pa je s spremljevalko ostala ves dan v razredu in je to isto počela na računalniku.

Namesto da bi učitelj zagotovil pogoje za resnično vključevanje vseh otrok v dejavnosti šolskega programa, je povzroëil navidezno vključevanje, saj je navkljub omogočeni spremljevalki deklico diskriminiral za skupno izkušnjo, da bi z drugimi otroki kljub oviri z ustrezno podporo tudi ona imela izkušnjo bivanja v gozdu in raziskovanja (Zaviršek, 2010: bo izšlo v knjigi Darje Zaviršek).

Viri informacij:
Priročnik: Diskriminacija človeka globoko prizadane!

Urad za enake možnosti:
Socialna vključenost

Preberite:

  • Zaviršek, Darja (2000), Hendikep kot kulturna travma, Zalobžba *cf, Ljubljana.
  • Tematska številka »Tako lepa pa invalid« (2005), uredila: Darja Zaviršek. Socialno delo, letnik 44, št. 1-2, Fakulteta za socialno delo, Ljubljana.

 


ZIK Črnomelj