Razlika med zdravimi ljudmi in osebami MDR je v tem, da zdravi ljudje to počnejo sami. Osebe z motnjo pa potrebujejo stalne zunanje stimulacije. Učitelj je postavljen v situacije, pri katerih praviloma:

• ni receptov
• treba se je znajti
• delo je brez kalupov
• vzorci ne pomagajo
• delo mora biti nedirektivno vodeno
• vključena je visoka stopnja pedagoškega rizika
• sklicevanje na avtoriteto ni rešitev
• pri delu jo možno več spodrsljajev
• angažirana mora biti ustvarjalnost učitelja (Lačen, 2001).

Informacijo ali nasvet glede vseživljenjskega učenja in izobraževanja dobite brezplačno v Svetovalnih središčih za izobraževanje odraslih.

Svetovancu lahko sami pomagate pri uporabi interneta, kako se izpolni določen obrazec in z drugih področij vsakdanjega učenja.

Nekaj programov vseživljenjskega učenja:

1. Usposabljanje za življenjsko uspešnost Moj korak
   
   Radio Sraka: oddaja Gospodarimo uspešno
   
   
2. Centri vseživljenjskega učenja
   
3. Študijski krožki
   
4. Računalniško opismenjevanje
   
5. Teden vseživljenjskega učenja
   
6. Središče za samostojno učenje
   
7. Borza znanja
   
8. Programi usposabljanja društva Sožitje
   
9. Varstveno delovni centri
10. Ljudske univerze
    

Preberite:

• Lačen M., Odraslost osebe z motno v duševnem razvoju, 2001
  

Viri Informacij:

• Andragoški center Slovenije
• CIPS
• Baze podatkov mreže ISIO
• Spletni servis za poklicno izobraževanje